Gola za dva

tgfdIz hiše je prišel z malo torbo in avtomobilskimi ključi v roki. Poljubil me je. “Je šlo?” Priznam, da sem se mu sprva hotela zlagati, a ko je njegova ogromna temna osebnost stopila pred mene, bi najraje zavpila, da v resnici nisem še nikdar pila moškega semena. Prijazno me je gledal in me pobožal po licu potem, ko sem zardela in odkimala. “Vem, kaj rabiš, Sandra: šolo v naravi.” Sedla sva v avto in se odpeljala.

Živčnost in solze so me spet premagale. Kakšno šolo v naravi? Kaj mi sploh je, da sem se spet znašla tukaj z njim? Pokvarjen je. Ne vem, ali pa sem jaz tista? Kaj sploh hočem? Kako se lahko moškemu kar tako pustim? Mogoče pa ravno to! Nekomu, ki bo vedel kam me pelje, brez pomote. Naj grem nazaj k Sergeju? Dovolj mi je vsega, naj pelje kamor hoče. Vklopil je mirno glasbo. Še na tisoče impulzov mi je drvelo skozi misli in šele čez dobro uro sem se umirila. Peljeva se na morje, nekje skozi Hrvaško. Pomlad je in vse je prazno. Samo midva in kakšen tovornjak tu in tam. Kako mi je všeč to, da sva sama. Z rokami si privzdignem lase, zaprem oči. Njegova roka me poboža po stegnu, mirno seže pod krilo. Mehka je in nežna. “Ti je vroče?” “Ja, malo…bi vklopila klimo?” “Ah, ne, imam boljšo idejo. Kaj pa, če bi si ti slekla krilo? Rad bi gledal tvoje noge.” Odleže mi, končno sem na pravem mestu. “Kako to mislite? Kaj pa, če bo kdo videl, se malce poigravam.. “Ja, bojim se da ne bo. Razen če…” Zakaj je zdaj to narobe razumel? Pogleda me resno. Pohodi plin in se po prehitevalnem pasu približa visokemu tovornjaku. Prilagodi mu hitrost. Vidim da, ima najin avto široko okno na strehi. “Gleda dol. Začni, srček.”
Ne upam si pogledati gor, samo slutim zavaljenega tovornjakarja. Krilo si začnem spuščati čez tople boke. Pod njim zažarijo rdeče hlačke. “Krasna si.” Spet mi poboža stegno in ga potegne k sebi. Njegova roka ima sedaj osvobojeno pot, da se končno lahko spusti k središču. Roke umaknem za glavo, zamižim in se prepustim obema. Učitelju in šoferju. Minute simultane vožnje tečejo, čutim da postajam vlažna. Njegovi prsti privzdignejo rob hlačk in se spustijo v notranjost. V trenutku, ko se dotaknejo vršička njihovo intimnost grobo prekine dvakratno divje trobljenje tovornjaka. Zdrzne se in pohodi plin. Ko se oddaljiva reče: “Žal mi je, srček. Ni zdržal. Mogoče bova z naslednjim imela več sreče.”

Njegova roka se vrne na isto mesto in mi potegne dol hlačke. Mokra sem in sredinec z lahkoto vstopa vame. Paše mi. Kot, da sem se malo sprostila, ker ni več šoferjevega nadzora. A en delček napetosti, ki je bil posvečen njemu, kot, da mi prav perverzno manjka. Zdaj se bližava ogromni cisterni turške registracije. Srce mi poskoči in stene v notranjosti trebuščka se mi znova napnejo. Učitelj ne umakne roke in hoče, da slečem še majčko. Obtisnjeno stvarco si počasi potegnem čez glavo. Ker ne nosim modrčka se mi prsi svobodno zatresejo v topel prostor. Ogromna kolesa na moji desni rohnijo. Dvignem glavo, zaprem oči in se nasmehnem. Nočem ga videti, a nasmeh je zanj, za šoferja. Igra postaja resna. Zdaj sem naga za oba, obema sem se nastavila. Dražim si bradavički, ki sta že itak trdi kot dva kamenčka. “Lepo si ju spravila pokonci…šofer tudi uživa… ni to lepo, da tako ogromnega silaka rajca tako majčkena stvarca, kot je tale tvoja? A še nekaj si dosegla: hoče, da mi fafaš.”