Tipkam v svoji pisarni. Vneto. Prepisujem članek, ki bo jutri izšel v najnovejših novicah. Razburljivo in nadvse zanimivo. Tok tok. Nekdo potrka na vrata.

“Ja… naprej”, zavzeto povem. Vstopi nekdo, obrnem se, bežno ga pogledam. Uhhh. Dober. Zelo dober. Sodelavec seveda. Zunanji sodelavec. Zapre vrata za seboj, zaklene. Stopi do mene. Stisne se k meni. Diši. Njegov parfum, zmešan z vonjem njegovega telesa. Moje osko krilo, potegne ga navzgor, razširim noge. Dvigne me na leseno mizo. Moja najljubša poza. Ta trenutek. Čutim, kako je trd. Seveda sem brez hlačk, kot ponavadi.

Vtakne mi ga noter. Še prej z glavico malce podrgne po moji mokri muci. Veva, da se mudi. Sva v službi. Zato brez ovinkarjenja. K stvari. Mene čaka članek za dokončat. Globoko vzdihujem in izdihujem, ko mi ga vtika noter  in ven. Kako dober občutek je to. Noro dobro. Izgubim občutek za prostor in čas. Ne razmišljam o tem kje sem. Samo še dogaja se. Sem v trenutku. Čutim njega. Njegov vonj, dotik. Popolnoma sem prisotna v trenutku. Samo še to vem, da moram paziti da ne diham preglasno. Na vse ostalo sem pozabila. Vbod in izhod. Užitek v večnosti. Ne da se opisati tega občutka.

Toda meni prihaja. Nočem še. Hočem še uživati. Odrinem ga za trenutek stran, nežno, ven iz sebe. Primem ga, božam se z njim gor in dol, pa naokrog. Vse okrog vlažne luknjice. Ne zdržim več. Poljubljam ga. Vtaknem si ga v mokro muco. Še bolj vihravo se gibljeva, miza se trese. Papir pod mojo ritko je  malce že moker in zmečkan, nič hudega, lep spomin bo. Ljubim ga. Malo že zdrsnem bolj proti robu.  Zagrabi me okoli bokov s svojimi močnimi rokami in me položi višje na mizo. Uhhhh. Ne morem več zadrževati. Prihaja mi.

Jaaa. Jaaa. Malce sem preglasna, se zalotim. Pssst, mi nežno pristavi prst na usta in me poljubi, mi ga vtikuje noter  in ven medtem ko me poljublja, me zgrabi močno, iz muce teče, vse je mokro, ta trenutek je njegov. Čutim kako mu je začelo prihajati. “Kar v mene spusti”, zašepetam. To mi tako paše, tako je dobro, ko mi teče v muco. In čutim njega, kako je vznemirjen. Jaaa.

Obema. Hkrati. Čutim ga noro. Napetost je narasla do najvišje točke. Sprosti se energija. Upočasni gibanje. Me objame. Poljublja, nežno zabada.

Morava se hitro obleč in raziti. Oba veva, da naju čaka še veliko dela. “Kje imaš hlačke”, me vpraša. “Ne nosim jih, se ne spomniš?”. “Grrrr”, me nagajivo pogleda, medtem, ko se oblači. Me poljubi. “Ti si moja miška.”….

Gre iz pisarne resno, kot da se ni nič zgodilo, jaz pa se poskušam nazaj skoncentrirati na tipkanje…