Hodil sem po cesti, z mislimi zatopljen v besedilo pesmi ‘Pour some sugar on me’ in počutil sem se odlično. Bil je lep zimski dan, v rokah sem držal sveže pečeno polovico bele štruce, polne sira, kumaric in suhih salam. Jap, življenje je včasih čisto v redu.
V tistem trenutku sem dobil sunek v rame, da me je napol obrnilo, na ledenem pločniku pa sem izgubil ravnotežje in se sesedel v sneg ob strani.
“Pazi, kje hodiš, budalo,” sem zaslišal besen ženski glas in presenečen strmel v postavo, ki je besno odkorakala mimo mene.

“Ti pazi, kje hodiš,” sem zavpil za njo. Bila je Irena. Ne vem, zakaj, ampak Irene preprosto nisem mogel prenašati. Mislila je, da je pametnejša od vseh. In kar me je še bolj razjezilo, je bilo dejstvo, da sem skrivaj vedel, da tudi je. Na živce so mi šle njena očala in tiste oči za njimi, ki so z neko prezirljivostjo opazovale svojega sogovornika. Zmeraj se mi je zdelo, ko se pogovarja s teboj, da poskuša trditi ravno nasprotno, kar ji nekdo poskuša povedati. Ne zato, ker bi res verjela v stvar, temveč samo zato, da bi pokazala, kako pametna je.
Edina stvar, ki je nisem sovražil na njej, so bile njene prsi, ki so se od prvega letnika gimnazije nenadoma dvignile v vsej veličastnosti.
Ampak prsi niso bile dovolj, da bi jo lahko maral. Hah, seveda lažem. Če bi kdaj dvignila majico in mi jih pokazala, bi padel na kolena, ji prisegel večno ljubezen in postal njen ‘seks štrukelj’. Napisal bi sonet sreče najprej za njeno levo, nato še za desno dojko … No, saj veste, kako je.
Nekoliko slabše volje sem odšel nazaj proti šoli in celo sendvič ni imel več tako dobrega okusa.
V parku sem našel Tino in Matica, ki sta se nekaj vneto pogovarjala, a sta obmolknila, ko sem prišel bliže.
A se nisem obremenjeval z njima. Nekoliko bolj v desno sem namreč zagledal Ireno, ki je sedela na klopci in brala. Kdo za vraga bere med glavnim odmorom? Zunaj v snegu? Kot da že ne more biti bolj … neumna.

“Poglejta tole,” sem dejal Tini in Maticu.
Napravil sem sneženo kepo in jo vrgel proti Ireni. Navadno ne bi zadel slona na pet korakov, tokrat pa je kepa letela naravnost proti njeni glavi. Kot bi nekaj slutila, je nekoliko dvignila glavo in v tistem trenutku jo je zadelo nad zgornjo desno ličnico. Kriknila je in očala ji je odneslo nekam v sneg. Pogledala me je naravnost v oči. Ne vem, ali so bile v njenih očeh solze ali pa se je na njenem toplem ličku samo topil sneg. Ne, ni res, vedel sem, da so bile solze. Gotovo je bilo nekaj bolečine, saj je bila kepa bolj iz ledu kot snega, a vem, da ni jokala zaradi tega.
Obrnila se je in začela brskati po snegu, da je našla očala, nato pa stekla v šolo.
“Totalen kreten si, Virgo,” je dejala Tina in odšla mimo mene, tako da me je butnila v ramo.
“Nisem …” Spet bi se lagal. Seveda sem jo hotel zadeti, ampak ne v glavo. Pravzaprav sem bil prepričan, da bom zgrešil. Počutil sem se kot kup dreka. Stopil sem do klopi, kjer je sedela, in pobral knjigo, ki jo je pustila za seboj.
‘Na cesti, Kerouac’, je pisalo na naslovnici in obrisal sem sneg iz nje. Nekaj let pozneje sem knjigo prebral in če bi takrat vedel, o čem govori, bi imel o Ireni že takrat precej boljše mnenje.

V naslednjem odmoru sem jo poiskal. Njena zgornja ličnica je bila nekoliko zatečena. Stopil sem do nje in ji pomolil knjigo.
»Oprosti Irena, nisem mislil, res …«
Pogledala me je z velikimi, žalostnimi očmi in brez besed vzela knjigo. Obrnil sem se in v zvenu zvonca, ki je napovedoval začetek nove ure, odkorakal proč, ko me je prijela za roko. V trenutku so se njene ustnice znašle na mojih in potegnila me je skozi vrata na žensko stranišče.
Takrat sem se nekako zavedel, da sem jo sovražil, zato ker sem mislil, da je ne morem imeti. In zavedel sem se še eno stvar. Ona je mislil isto.
Potisnila me je na steno in njene prsi, ki so delovale skoraj prevelike za njeno drobno postavo, so se naslonile name.

Z desno roko me je prijela med nogama in čutila skozi hlače, kako rastem. Stisnila se je k meni, da sem čutil, kako se je z medenico naslonila nanj. Mislil sem, da se bo pri tem končalo. Ne nazadnje bi morala k pouku. A je nenadoma vrgla pulover s sebe in začela vleči dol še mojega.
“Si prepričana?”
Prekrila mi je usta z roko. “Ne govori!”
Slekla je še majico in se nato nenadoma vrgla na kolena. Odprla je hlače in se z usti spravila nanj. Hitela je, kot da bi rada čim prej zaključila, tako da je bil užitek skoraj premočan. Čutil sem njene ustnice na glavici in kako je drsela v njena vlažna usta. Prijel sem jo za obraz in jo dvignil na noge. Obrnil sem jo in pritisnil ob steno. Poljubil sem jo na otečeno mesto na obrazu, čisto rahlo, saj ji nisem želel povzročati nove bolečine. Nato pa sem odprl gumb na njenih hlačah in jih potisnil proti gležnjem. Videl sem, da je vzburjena in takoj sem se spustil na kolena in se z jezikom prisesal nanjo.
Z dvema prstoma sem vstopil vanjo, z jezikom pa sem dražil njen klitoris. Prijela me je za glavo in si grizla spodnjo ustnico, da je zadržala krike.

Nenadoma me je potegnila k sebi in me potisnila skozi vrata stranišča. Usedel sem se na školjko, ona pa name, a še nisem vstopil vanjo. Iz hlač je izbrskala kondom in ga odprla. Počasi ga je nataknila name in se nato dvignila ter se nasadila name.
Stisnila je mojo glavo na svoje prsi in začela premikati medenico. Čutil sem, kako se toplota razliva po mojem telesu in slišal njene pritajene krike, ki so odmevali po praznem stranišču.
“Pridi,” mi je zašepetala na uho in bile so kot magične besede. Samo nekajkrat sem še zdrsel vanjo in začel prihajati. Ona me je med orgazmom gledala naravnost v oči, kot bi poskušala prodreti v samo dušo mojega orgazma.
Ko sem končal, je ostala na meni in se nekoliko nagnila nazaj. Sklenil sem roke na njenem hrbtu in nagnila se je nazaj. Z obema rokama si je šla do ščegetavčka, medtem ko sem bil jaz še zmeraj v njej in se začela samozadovoljevati. Šla je počasi, a je bilo dovolj le kakšnih dvajset sekund, da ji je prišlo. In takrat sem jaz strmel v njene oči. Mislim, da sem vsaj bežno videl dušo orgazma.
Kasneje se je brez besed oblekla in odšla sva skozi straniščna vrata. Sej vem, da ni bilo najbolj romantično okolje, ampak bilo je eno mojih najlepših doživetij. Edino, kar me je kasneje motilo, je bilo to, da je Irena name še zmeraj gledala kot na bedaka. Še posebej, ko si je kakšen mesec kasneje našla fanta. Ampak vrata tistega stranišča so me zmeraj spominjala na njo. Hm, dvomim, da bi bila katera punca tega vesela.